Zakaj poslanci ne odpihnejo vlade? Brutalno iskreno.

Oziroma zakaj nič ne naredijo, zakaj so v tej norosti tiho, zakaj so vsi isti? To so vprašanja, ki mi jih pogosto postavljate. Bolj ko so vladni ukrepi nori, bolj pogosto se pojavijo vprašanja.

Oziroma zakaj nič ne naredijo, zakaj so v tej norosti tiho, zakaj so vsi isti?

To so vprašanja, ki mi jih pogosto postavljate. Bolj ko so vladni ukrepi nori, bolj pogosto se pojavijo vprašanja. Zdaj, ob neživljensko zastavljeni PCT noriji, najbolj doslej. Naj odgovorim in razložim enostavno in tehnično. Torej, na kakšen način poslanci sprejemajo odločitve in zakaj se še niso odločili strmoglaviti Janševe vlade?


Najprej, poslance izvolijo volivci na volitvah. Ko se število volivcev na volitvah prevede v število poslanskih mest, ki pripadajo različnim političnim strankam, imamo novo sestavo Državnega zbora za štiri leta. Vodja stranke, ki dobi največ glasov, postane mandatar (kandidat za predsednika vlade) in z drugimi strankami, ki želijo z njim sodelovati, sestavi vlado (imenuje ministre – pazi, ti niso izvoljeni na volitvah!). O tem potem glasuje Državni zbor in če je večina (o čemer bom kasneje) poslancev ZA, imamo novo vlado. Vlada in Državni zbor (parlament) sta torej dve različni stvari, dva različna organa, dve različni skupini ljudi. Imenovanje vlade je torej odvisno od volje večine poslancev v parlamentu. Kar ne pomeni, da vlado podpirajo ali z njo sodelujejo VSI poslanci! Toliko o vladi, gremo k parlamentu.

Glede na politično prepričanje lahko v grobem izvoljene poslance (in stranke, ki jim pripadajo) razdelimo v dve skupini (kar ste najbrž že slišali): KOALICIJA in OPOZICIJA. Koalicija je tista skupina poslancev, ki sodeluje z vlado in se z njo strinja. Po domače, zdaj so to tisti, ki se jim zdijo policijske ure, kazni za burek, hiranje STA, prepoved protestov… povsem v redu. Potem pa je tukaj druga skupina, OPOZICIJA, ki v glavnem vladnim odločitvam nasprotuje. Ki je v tem času PROTI vladi Janeza Janše. Včasih pa se najde tudi kdo, ki se ne opredeljuje, ampak gre s političnimi idejami po občutku. Vladno koalicijo tokrat sestavljajo Janševa SDS, Toninova NSi, Počivalšek s SMC in Jelinčičevi nacionalisti. Na drugi, opozicijski strani so stranka Levica in sredinske stranke. Torej, koalicija – ZA vlado, opozicija – PROTI vladi. Tisti vmesni, po občutku so upokojenski DeSUS. Dva predstavnika narodnostnih manjšin ne pripadata političnim strankam, tradicionalno se opredelita ZA vladno koalicijo.

Za sprejemanje ali zavračanje zakonov ter imenovanje ministrov in vlad je v Državnem zboru potrebna VEČINA. Torej, glasujejo vsi (prisotni), če ZA nek zakon glasuje večina prisotnih (ali v nekaterih primerih večina VSEH), je zakon sprejet. Če te večine na glasovanju ni, zakon pade oziroma ne velja. Enako velja za imenovanje ali strmoglavljenje vlade.

In aktualno vprašanje: kako lahko sploh pride do padca vlade? Kakšen je postopek?
Vlada pade, če ali vsi umrejo (malo verjetno in Nova24, hold your horses, ne kličem k atentatu!), če sama odstopi (še manj verjetno) ali pa (pazi!) če skupini poslancev delo vlade ni všeč in vloži NEZAUPNICO. Nezaupnica je seja Državnega zbora, ko poslanci pridejo na kup, razpravljajo o delu vlade, eni zanjo navijajo, drugi jo kritizirajo in na koncu glasujejo o tem ali naj vlada nadaljuje delo ali ne? Na glasovanju odloči število. Če padec vlade podpre vsaj 46 poslancev (torej polovica plus eden), vlada pade in razpišejo se nove volitve. Za nezaupnico (padec vlade in nove volitve) navadno glasuje OPOZICIJA (nasprotniki), vlado podpre KOALICIJA (podporniki).

 

Matematika
Trenutna situacija je zanimiva. Vlada Janeza Janše niti med poslanci nima zagotovljenega števila podpornikov, pa se vendar vedno najde zadostna večina, ki podpira njihove zakone, opozicija pa kar ne more biti dovolj množična, da bi si zagotovila glasovanje o nezaupnici. Zakaj?

Koalicija, torej podporniki vlade iz strank SDS, NSi, SMC in SNS (s podporo dveh poslancev narodnostnih manjšin), skupaj štejejo 43 glasov. Glasovi samo teh poslancev podpornikov ob nezaupnici torej niso dovolj za ohranitev vlade. Enako število glasov štejejo naprotniki vlade – opozicija, ki jo sestavljajo stranke Levica, LMŠ, SD, SAB in nepovezani poslanci. Tudi tu 43 glasov ni dovolj, da bi izglasovali padec vlade in predčasne volitve. Kdo je torej zaslužen, da vlada janeza Janše ostaja na oblasti?

Odgovor je preprost. Na tehtnici so poslanci upokojenske stranke Desus. S podporo teh štirih mož, bi opozicija zlahka zlahka izglasovala padec vlade in predčasne volitve. Doslej je Desus vztrajno podpiral predloge vlade, glasoval v njihov prid in tudi nezaupnice ni podprl. Od strank, ki tvorijo vlado, gre pričakovati podporo svojim ljudem. Pričakovano je tudi, da opozicija opozarja na napake, ustavne spornosti, v tem primeru fašizem vlade s sklici sej, izjavami, ustavnimi presojami in tožbami. Vetrnica na sredini pa je dejanski povzročitelj tega političnega vrtinca. Če bi opoziciji z njenimi 43 glasovi na glasovanju o predčasnih volitvah prišteli še štiri glasove iz vrst Desus, bi seštevek 47 pomenil gotove predčasne volitve in konec obsedenega stanja, nesmiselnih ukrepov, policijske države, avtoritarne oblasti. Samo to, nič drugega, nobene druge strategije.

Kaj lahko storim jaz, državljan, da obsedeno stanje preneha?

Zakaj se poslanci potapljajoče se stranke Desus vztrajno držijo svojega krvnika, ne vem. Govori se, da zato, ker ob poslanski plači prejemajo še del menedžerske pokojnine, pa ker jim je janša obljubil asfalt do vikenda in tako naprej. Vsi poslanci Desus tudi prejemajo višji razred poslanskih plač. Razlog za stojično podporo nori vladi ne more biti političen. Ta vlada je škodljiva za ljudstvo in za stranke, ki z njo sodelujejo. Tega se poslanci zavedajo.

Ne poznam razloga za njihovo podporo, lahko pa jih vprašate sami. Njihovi kontakti so na voljo tule, ob vsakem od imen vam spletna stran Državnega zbora pove tudi, kje so njihove pisarne v domačem volilnem okraju in kdaj morajo biti tam na voljo.

Morda pa so protesti za padec vlade bolj primerni prav tam, pred njihovimi pisarnami.

Dodaj odgovor