Osem veličastnih na teden in premislek pred nezaupnico

Za vlado je fenomenalen teden, bržkone eden bolj povednih, pred njo konstruktivna nezaupnica.

Objavljam čistopis vladnega izkupička nespoštovanja lastnih javnozdravstvenih in represivnih ukrepov, infantilne komunikacije njenih funkcionarjev, načrtnega rušenja demokratičnih standardov in drugih (ne)domišljenih spinov, samo v tednu dni pred konstruktivno nezaupnico (v istem času, ko je Hojsova policija, recimo, oglobila 25 zasavskih staršev za sodelovanje na protestih za odprtje šol):

1. Počivalškov sestanek v restavraciji
Gospodarski minister se je udeležil druženja v gostinskem lokalu. Lokali so po vladnem odlogi za vse državljane zaprti, strežba pijače in hrane prepovedana. Minister j ezagotovil, da je šlo za poslovni sestanek in da ni bik priča nobeni strežbi. Njegova strankarska kolegica je kasneje potrdila, da so stregli sendviče. Minister jo je odnesel brez sankcije. Se je pa opravičil.

2. Janšev tvitrski svrš nad KUL
Premier je na tviterju, ob novici o vlaganju nezaupnice spustil opazko o pogrebu Tanji Fajon. Fajon je pred dnevi pokopala mamo. Sankcije ne bo. Medtem njegovi strankarski kolegi v DZ predlagajo sklic seje o nevarnosti sovražnega govora (glej točko 7)

3. Mahničev tvitrski svrš nad Tanjo Gobec
Mladi up SDS se je v tradicionalni strankarski maniri znesel nad novinarsko nacionalne televizije. Nekaj podpasnega o steklenici viskija. Sankcije ne bo. Medtem njegovi strankarski kolegi v DZ predlagajo sklic seje o nevarnosti sovražnega govora (glej točko 7)

4. Vdor kordona oboroženih in oklepljenih policistov na Metelkovo
Hojsova policija je po nasilnem obračunu z Rogom na petelin vzela še drugo ljubljansko avtonomno cono. Dobesedno. Kordon policistov je bil oborožen s polavtomatskim oprožjem. Preverjali da so, ali so lokali znotraj kompleksa res zaprti. Brez pravne podlage, a sankcij ne bo.

5. Borut Dolanc v Kranjski Gori
Generalni sekretar SDS (torej prvi človek Janševe strankarske operative) se je pohvalil s planinarjenjem v okolici Kranjske Gore. Prihaja iz Trbovelj, dve regiji stran, a je bilo “vse v skladu s pravili”. Sankcij ne bo. Mogoče se opraviči.

6. Predavanje za častnike in podčastnike SV s strankarsko propagando SDS in NSi.
Vladni jet-set je nagovoril slovenske vojake, slavil SDS, jih pozval k branju Toninove magistrske naloge, Hojs jih je opomnil, kako pomembno je “varovati slovensko vlado”, nekaj pa je pristavil tudi poslanec NSi. Vojska je sicer nestrankaraska in apolitična organizacija. Sankcije?

7. Koalicijski sklic nujne seje na temo sovražnega govora
Koaliciji tarnajo, da so kot kristjani ogroženi in napadeni. Seja priročno sovpada z razkrinkanjem, da je krščanski minister podaril 130.000€ katoliškemu zavodu, za katerega trdi, da je njegov “drugi dom”. Sredstva jemljejo s proračunske postavke za odpravo revščine, vladna kraja gre na škodo Zvezi prijateljev mladine. Politične opcijo, ki tradicionalno slovijo po sovražnosti (v politiki in govoru), moti sovražnost opozorilnih znakov. Moti jih tudi, ko fašizmu rečem fašizem.

8. Hojs (ne) gre na Hrvaško
Notranji minister je prešel več občinskih in regijskih meja in z mami želel neutemeljeno prestopiti mejo s Hrvaško. Izgovor: preverjanje delovanja hrvaških organov. Brez sankcij, na ministrstvu novinarjem odgovarjajo z oholim “Minister ne bo razlagal o zasebnih zadevah”.

V povprečku, ena afera in nekaj na dan.

 


 

Naštete afere so le vrh ledene gore, tisto, kar štrli ven, a pride in gre. Najbolj boleči globinski problemi pa podpisujejo vsako politično akcijo te vlade v njenih desetih mesecih življenja: razprodaja skupnega premoženja, nenehno rušenje demokratičnih in civilizacijskih načel ter izkoriščanje kriznih razmer za krajo in vzpostavljanje neomejene moči. V obvladovanju epidemije ter njenih gospodarskih in socialnih posledic so se izkazali za popolnoma nekompetentne in nesposobne, njihov cilj sta oblast in bogatenje, žrtve pa vsi, ki niso njihovi. Novinarke, hrvaški policisti, Metelkovci, otroci iz ZPM, mrtve mame opozicijskih politikov…

Po treh letih dnevnih soočenj brez dvoma zaključim, da njim ni pomoči. Oblast jih je opila, da ne vidijo ven. Tako zelo, da se ne zmenijo niti za trupla, ki jih puščajo za sabo. Dobesedno. Dobra novica pa je, da imajo nekateri pol-koalicijski poslanci, ki bodo na ponedeljkovi nezaupnici oddali odločilne glasove, še dan za razmislek. Si želijo Evrope ali vzhodnega bloka, demokracije ali despotstva, spopad z epidemijo ali trupla za ceno poslanske plače? Ali želijo iz te nečastne igre izstopiti kot moralni zmagovalci in politično preživeti, ali koalicijskim političnim mrhovinarjem prepustiti svoje truplo, da z njega skljuvajo še zadnji kos mesa? Odločitev v glasovalni kabini bo v bistvu silka enostavna.

 


foto:

Andi Koglot, Bor Dobrin,

Dodaj odgovor