Knjige ali tanki?
Kaj nam bodo knjiga, glasba, gledališče…, če imamo nove tanke? O novem proračunu in kulturi.
Na današnjem parlamentarnem odboru za kulturo sem predstavil stališče do predloga rebalansa proračuna za leto 2020 in naša dopolnila k predlogu. V splošni kritiki smo jasni: vlada Janeza Janše ni naravnana razvojno, socialno, pozablja ključne stvari: na zdravstvo in skrb za starejše, med glavnimi žrtvami njenih politik pa so tudi področje kulture in umetnosti z njunimi ustvarjalci na čelu.
Desna vlada ima v isti sapi, – tudi in predvsem na račun rezov v zdravstvo, skrbi za starejše, odsotnosti stanovanjskih politik in podhranjene kulture -, voljo in politično moč, da iz državne blagajne – meni nič, tebi nič – nameni 780 dodatnih milijonov evrov za nakup orožja. Kultura pa naj strada.
V imenu Levice sem odboru za kulturo predstavili sklop amandmajev, ki krpajo vladne luknje in v problematičnem po-epidemijskem času področjem kulture in umetnosti ponuja okvir za preživetje.
Vlada Janeza Janše ni naravnana razvojno, socialno, pozablja ključne stvari.
Preživetje korone
Najprej dohodki in socialne pravice ustvarjalcev. Predlagali smo dodatno polovico milijona. Menimo, da sredstva, ki jih Ministrstvo z akulturo načrtuje za kritje področja socialne varnosti ne ustreza dejanskim kriznim potrebam, sploh pa ne omogoča novih samozaposlitev v kulturi. Ta podpora je eksistencialnega pomena, saj omogoča njihov obstoj, delovaje in razvoj.
Kaj bo s filmom?
Predlagal sem dvig sredstev za medije in avdiovizualno kulturo v višini 537.526 evrov, za kolikor jih je vlada s svojim rezom prikrajšala. Slovenija je pri financiranju filmske produkcije – zaradi majhnosti filmskega tržišča – odvisna od proračunskih sredstev. Financiranje filma in AV produkcije pa ostaja na isti ravni od leta 2011. Mimogrede, parlamentarni Odbor za kulturo je že leta 2018 soglasno sprejel sklep, v katerem je Ministrstvo za kulturo pozval, naj zagotovi povišanje sredstev na načrtovanih 11 milijonov evrov letno za filmsko in video produkcijo. naš predlog torej ni bil nič novega.
Naš sklop amandmajev krpa vladne luknje in v problematičnem po-epidemijskem času področju kulture in umetnosti ponuja okvir za preživetje.
Spomeniki naj bodo živi!
V najslabšem položaju in prikrajšani za največji del proračunskega financiranja pa so varstvo kulturne dediščine ter arhivska in knjižnična dejavnost. Z brutalnim 2,3 milijonskim rezom je resno ogrožen celoten obstoj arhivske in knjižnične dejavnosti. Ta je poleg materinega jezika temelj ne le kulturne identitete, temveč tudi zgodovinskega spomina. Z dopolnilom, ki področju vrača izgubljeno višino financiranja, smo predlagali, da se urgentno zaščiti področje varovanja kulturne dediščine, arhivske in knjižnične dejavnosti in prepreči njegova ogroženost v samem temelju, s ciljem ohranjanja dediščine in arhivskega, zgodovinskega, dokumentarnega, literarnega in knjižnega gradiva za bodoče rodove.
Knjigo vsaj na nulo
Tudi knjigi in založništvu vlada jemlje sredstva, celih 1,5 milijona evrov. Tak rez izrazito ogroža delovanje avtorjev in prevajalcev, ki so v knjižni verigi gotovo najranljivejši člen, saj so večinoma samozaposleni, na dnu prehranjevalne verige. Zaradi posledic epidemije Covid-19 založbe odpovedujejo že dogovorjena naročila. Negotovo je tudi izplačilo knjižničnega nadomestila za izposojo knjig, ki predstavlja eksistenco marsikaterega avtorja ali avtorice. Sredstva, ki so predvidena za knjižnično nadomestilo se z rebalansom zato ne smejo nižati, zato smo v Levici predlagali, da se področje založništva zaščiti z dodatnimi 1.547.481 evri.
Tudi umetniki imajo položnice in otroke
Z aktualnim rebalansom bo škodo utrpelo tudi podpoglavje »Umetnostni program«, ki mu vlada odreka skoraj dva milijona evrov. Postavka zajema programe v kulturi in medije, določene nujne programe v kulturi, festivale, kreativne industrije, film, vzgojo in izobraževanje na področju kulture, sanacijo SNG in druge ključne programe… Tovrstno drastično poseganje v njihovo delovanje v obliki odvzema proračunskih sredstev je skrajno zaskrbljujoče. Ogroža samo eksistenco zaposlenih, izvedbo in razvoj programov ter sam obstoj institucij, ki delujejo v javnem interesu in v javno korist. Predlagana dodatna slaba dva milijona do izravnave zaradi vladnega reza, bi tako preprečila kulturno in socialno katastrofo.
Večina poslank in poslancev na glasovanju ni potrdila niti ene od naštetih predlaganih rešitev.
Slabe novice in še več slabih novic
Žal mi je, to so slabe novice, a dragi samozaposleni v kulturi, zaskrbljujoče je še nekaj! Na moje vprašanje, kdaj bo Ministrstvo za kulturo uvidelo in realiziralo dejanske potrebe celotnega kulturnega sektorja, tudi samozaposlenih v kulturi in nevladnega sektorja v kulturi, je državna sekretarka na ministrstvu povzela, kar da tiči v srži problema? Največji izziv je naraščajoče število prosilcev za pridobitev statusa samozaposlenega v kulturi, rešitev pa zaostrovanje pogojev za pridobitev le-tega.
Borba se nadaljuje. Ne glede na pritiske politike, umetnost ne sme molčati.