Najprej, tudi sam se sprašujem, kaj za vraga ti mora klikniti v glavi, da komurkoli prerežeš vrat? In potem se vprašam, zakaj bi se čutil poklicanega, da temu morilcu določiš in dodeliš kazen?
Roko na srce, kazen, kjer bi lahko vsak ogorčen komentator prišel in tipu spustil metek v glavo, ga zbrcal, mu prerezal vrat, posilil, zgrizel in vse ostalo, kar se je v komentariatu pogumno naštevalo, ni niti relevantna niti mogoča, zato, poglejmo, kaj je res na stvari. Nisem pravnik, moje ugotovitve so daleč od strokovnih, imam pa ob sebi nekaj fajnih iz foha in sem vohal. Moj laični povzetek navaja tole:
Po kazenskem zakoniku storilcu pripada od 1 do 3 leta zaporne kazni. Kazen se načeloma lahko podaljša iz drugih razlogov in okoliščin, recimo storilčeva zgodovina kaznivih dejanj. V vsakem primeru, človek je v postopku, o njegovi kazni bo odločilo sodišče, ki pa za merilo ne jemlje pozivov ogorčene javnosti. Tu je še Zakon o zaščiti živali, ki storilcu za takšno postopanje lahko naloži od 800 do 1200 evrov kazni.
Newsflash: v Levici smo že v prejšnjem mandatu predlagali bolj ostro obravnavo kaznivih dejanj mučenja živali in – pazi, aktualno! – obravnavo živali kot čutečih bitij. Razplet je znan.
Nedvomno navdušujoče je dejstvo, da se je raven družbene senzibilnosti do teme kot je mučenje živali v zadnjih letih presenetljivo povzpela na vse ravni družbe. Tako smo aktivizem za pravice živali, ki ga sam spremljam in se vanj rad vključujem že vrsto let, pripeljali celo do zakonodajne veje. Fajn. Seveda tudi pozdravljam vsesplošna opozorila na krutost tega konkretnega zavržnega dejanja, a moram s tem tudi zaklicati dobro jutro: od časa, ko je model prerezal psičkin vrat do danes, so za naše krožnike prerezali par milijonov vratov!
Očitno z luksuzom našega sočutja in naklonjenosti živijo samo fluffy psički in mucke.
»We eat to stay alive, but it’s their lives we steal. I think we’d like to change, but most of us are stuck, that’s why cats and dogs have all the luck.«
– Gorilla Biscuits