Kaj z avtorskimi?
Slovenski glasbeniki, prevečkrat opeharjena skupina delavcev, na kar v Levici opozarjamo že dolgo časa. Zakaj vemo, koliko del proizvedemo, a ko pride do ovrednotenja našega dela, stvari postanejo meglene? Ta brada se vleče že predolgo, z delom, trudom in dostojanstvom glasbenikov pa se igra nekdo tretji. Zakaj je temu tako, sem na pretekli redni seji Državnega zbora vprašal ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška.
Spodaj zapis celotne izmenjave vprašanj in odgovorov.
PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Primož Siter bo postavil vprašanje ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo, Zdravku Počivalšku.
Izvolite.
PRIMOŽ SITER (PS Levica): Najlepša hvala za besedo. Lep pozdrav spoštovani minister, kolegice in kolegi!
Moje vprašanje je zelo staro oziroma ima staro brado, vije se že nekaj let, 10, 15 let mogoče in odpira vprašanje ovrednotenja avtorskih in sorodnih pravic pri slovenskih glasbenih ustvarjalcih.
Slovenski glasbeni ustvarjalci se soočajo s to težavo na vse kriplje in pretege, pa to vprašanje vedno znova in znova potone, ne najde odgovora. Glede na to, da gre za tisto bazično ovrednotenje njihovega dela, torej dela, ki ga en glasbenik opravi, bi to vprašanje lahko naslovil tudi na ministra za kulturo ali pa na ministrico za delo, ampak je v vaši pristojnosti.
Slovenski glasbenik se sooča s tem, kako se njegovo delo ovrednoti, kako se ovrednoti njegovo delo iz naslova Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.
Moje vprašanje je zelo enostavno, najprej, pa se bom še oglasil:
Na kakšen način je delo avtorjev slovenskih glasbenih del ovrednoteno iz naslova zakona?
V kolikšni meri se na terenu, torej v praksi, omenjeni zakon sploh izvaja?
Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod minister imate besedo.
ZDRAVKO POČIVALŠEK: Spoštovani predsedujoči, cenjeni zbor! Spoštovani poslanec gospod
Primož Siter, najlepša hvala za vprašanje.
Vprašanje transparentnosti vrednotenja predvajanj avtorskih glasbenih del v javnih medijih in na javnih prostorih razumemo z vidika določanja višine avtorskega honorarja, ki naj se plača za uporabo glasbenega dela. Pojasnjujem pa, da se v primerih, ko avtor sam upravlja svoje pravice, sam dogovori z uporabnikom za pogoje, pod katerimi se lahko avtorsko delo uporabi, vključno s sporočilom avtorskega honorarja. Avtor se v takšnih primerih sam dogovori za to, na kakšen
način bo uporabnik avtorju poročal o uporabi dela. Uporabnik mora voditi ustrezno evidenco o uporabi dela in avtorju poročati o ustvarjenem dohodku. Če pa so avtorske pravice na glasbenem delu v upravljanju kolektivne organizacije, se pravi, če se upravljajo kolektivno, to je preko kolektivne organizacije Združenja SAZAS, tarifo za uporabo avtorskih del dogovorita ta kolektivna organizacija in reprezentativno združenje uporabnikov, in sicer v skupnem sporazumu. Če se
kolektivna organizacija in reprezentativno združenje uporabnikov ne moreta dogovoriti, določi tarifo Svet za avtorsko pravo pri Uradu za intelektualno lastnino Republike Slovenije. Svet za avtorsko pravo lahko odloča tudi o tem, ali je veljavna tarifa primerna. Avtor lahko vpliva na določitev tarife preko organov kolektivne organizacije, in sicer na skupščini ali pa preko nadzornega odbora, ki nadzoruje delo poslovodstva kolektivne organizacije. Zakon o kolektivnem
upravljanju avtorske in sorodnih pravic določa dolžnost uporabnikov, da obveščajo pristojno kolektivno organizacijo o uporabi del. Na primer, Radiotelevizija, radio- in teveorganizacije ali pa tiste televizijske organizacije, tu ne mislimo samo na RTV Slovenijo, morajo enkrat mesečno poslati pristojni kolektivni organizaciji sporede oddajanja avtorskih del in iz repertoarja kolektivne organizacije.
Te sporede morajo tudi javno objaviti na svoji spletni strani. Za nadzor nad izvajanjem določb o poročanju uporabnikov kolektivni organizaciji je pristojen Tržni inšpektorat Republike Slovenije. Kolektivna organizacija mora avtorju, katerega pravice kolektivno upravlja, omogočiti vpogled v dokumente in podatke kolektivne organizacije. Avtor lahko tako od kolektivne organizacije zahteva tudi vpogled v podatke o uporabi del na prireditvah ali sporede predvajanih
del. Če je kolektivna organizacija avtorju zavrnila vpogled v dokumente in podatke, lahko avtor sproži postopek pri sodišču. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod poslanec, imate besedo.
PRIMOŽ SITER (PS Levica): Hvala lepa.
Razumemo, da te stvari na papirju dobro igrajo, ampak praksa je pa drugačna in se vleče že zelo dolgo časa. Če ponazorim precej laično celo to strukturo glasbenega, da rečem, trga, če si sploh upam umetnosti dati ta ekonomski termin, imamo tukaj 3 dele. Imamo tega delavca oziroma
podjetnika, ki proizvaja, daje svojo storitev. Imamo na drugi strani odjemalce na trgu, ki so radijske postaje in javni prostori in tako naprej. In imamo vmes to eno organizacijo, ki služi kot, dajmo temu reči, računovodski servis, ki gleda, kaj se porabi, na kakšen način in kako je ovrednoteno. In zdaj problem, ki nastaja pri avtorjih, je, da, tudi če vedo, koliko se porabi njihove storitve, ne vedo in nimajo vpogleda v to, kako je ta storitev ovrednotena. Ali pa, če dam primer
enega delavca, ki naredi 100 opek na dan, ve, da je naredil 100 opek na dan, ampak v tem primeru ne bi vedel, koliko zasluži na eno opeko. To je problem, ki se pojavlja med glasbeniki na glasbenem trgu, če tako rečem.
Vprašanje, ki se vedno pojavlja, je, na kakšen način sploh ima avtor dejansko vpogled v to vrednotenje, na relaciji ta, da rečem, računovodski servis in
odjemalci, se sklepajo neke individualne pogodbe in dogovori, kako se dela ovrednoti. Glasbenik pa ne ve, na kakšen način ima vpogled v sistem predvajanj, kako je ovrednoten, kolikokrat je bilo predvajano, kje je bilo in na kakšen način. Tukaj se pojavi vprašanje, koliko sploh tržni inšpektorat svoje delo opravlja. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo.
ZDRAVKO POČIVALŠEK: Spoštovani gospod poslanec, gre za to, da po zakonu imamo Urad za intelektualno lastnino Republike Slovenije, ki pa nima pristojnosti v zvezi s prej navedenimi vprašanji. Urad je pristojen za nadzor izvajanja nalog kolektivnih organizacij. Če slikovito povem, ima urad nadzor nad menjavo med uporabniki in avtorji. Se pravi, področje menjave sredstev za avtorske pravice je osvetljeno. Nima pa pristojnosti za dogovor. Avtorji imajo pravico do vpogleda, tako kot sem prej povedal, pri kolektivnih organizacijah, ki jih je pet.
Na konec koncev je, mislim da, približno, ne gre tukaj samo za glasbo, celotnega prometa vseh teh petih kolektivnih organizacij na letnem nivoju za 22 milijonov evrov. Urad nadzira ta del, tudi nadzira stroške in vse te zadeve, ne more pa, kot sem povedal, presojati o višinah. To je stvar dogovora enih in drugih.
Verjamem, da smo z zadnjo novelacijo tega zakona osvetlili ta prostor izmenjave in da smo zdaj pri uveljavljanju tega zakona na poti tega, kar ste zdaj povedali. Jaz se strinjam, da so tukaj še velike težave, ampak imamo v tem trenutku zakonske pogoje za to, da avtorji dobijo vpogled preko kolektivnih organizacij za področje predvajanja svojih del. Na drugi strani imamo vsa orodja, da Urad za intelektualno lastnino sedaj dodatno nadzira vseh pet kolektivnih organizacij.
Ne moremo pa s strani urada, kot rečeno, določati višine tarif za eno in za drugo zadevo. Če pa ne pride do dogovora, pa sem povedal, kdo je tisti, ki presoja o teh zadevah.
Skratka, strinjam se s tem, da so še tukaj na tem področju vedno težave. Vendar pa verjamem, da imamo zdaj vse pogoje, da pridemo bliže k temu, da se bodo problemi, ki ste jih navedli, rešili. In mislim, da se to tudi intenzivno odvija. Hvala.
PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod poslanec, imate besedo za postopkovni predlog.
Izvolite.
PRIMOŽ SITER (PS Levica): Ja, najlepša hvala.
Potem prinašate dobre novice in bom v luči tega, da je resnično preveč sivine na tem področju, z veseljem spodbudil Državni zbor, da mogoče pomaga Vladi še en korak naprej narediti skozi razširjeno razpravo v Državnem zboru, in Državni zbor tudi pozivam k temu.
PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločil jutri, 26. 3. 2019, v okviru glasovanj.