Sporočilo pilota Adrie Airways
Oglasil se je pilot: »Na drugi strani pa smo ljudje«.
Nesmotrno ravnanje države z nacionalnim letalskim prevoznikom Adria Airways, ki je svoje rojstvo doživelo s privatizacijo družbe, vrhunec neumnosti pa v žalosti stečajnega prizemljevanja letal, ni ponesrečena anomalija, ampak normalen izplen privatizacije. Kapital zmaga, država izgubi, zaposleni pa kolateralna škoda in nič več zaposleni. Business as usual.
Urban Odlazek je moj najboljši prijatelj iz osnovne šole, pilot pa tudi že od takrat. Ko je NATO Slovensko vojsko, njegovega prejšnjega delodajalca, začel vleči za povodec proti Afganistanu, se je Odlazek umaknil v bolj varno Adrio in tam kot kapitan začel prevažati potnike.
Poslal mi je sms: “Dobro jutro. Včeraj so se iz naših baz vrnili še zadnje posadke Adria Airways d.o.o. z avtobusi in avti. Z nasmehom smo jih sprejeli in se v srcih poslavljali drug od drugega. Plod uspešne prodaje in prestrukturiranja, maksimalnih delavnikov in minimalnih počitkov. Kljub organizacijski agoniji parih mesecev smo varno prepeljali vse potnike. Zasluga gre samo požrtvovalnim posadkam, ki so delovale na meji možnega. Čas je da dojamemo, da obstajajo ljudje in obstaja podjetje. Lastniki so se ponorčevali iz nas vseh. Hvala Levici za podporo. Vsa naša srca bijejo v pričakovanju slovenske letalske prihodnosti. Je Adrija Airways D.O.O. z večmiljonsko izgubo zaradi kraje in prirejanj bilanc, neplačilne discipline… Na drugi strani pa smo ljudje, ki nam srce bije drug za drugega slehrni dan, ko so naša življenja in življenja potnikov v rokah naših izurjenih posadk. Smo Adria4ever. Ljudje, slovenska letalska družina in to nas dela drugačne.”
Kakopak sva se takoj ujela, v luči aktualnih dogajanj, ujela na klepetu in zanimale so me oči notranjega opazovalca in kaj »na meji možnega« sploh pomeni? Poročila zaposlenih so jasna: lastnik ni vlagal v infrastrukturo, niti v vzdrževanje ne, včasih so morali leteti v mejnih pogojih in »štancati lete«, kapital je gledal samo na čimbolj plodno letino. Še najbolj poveden podatek pa je, da je lastnik, tudi po napovedi stečaja, prizemljitvi letal in odpovedi letov še vedno prodajal vozovnice in jasno nategoval potnike! Podlo. Aha, še to. Posadke, ki so ostale na tleh, razpršene po svetu, so se morale po tleh tudi vrniti domov.
V množici analiz, statistik in razprav, ki so v teh dneh prečesale slovenski javni prostor, smo v sliko pozabili všteti skoraj 600 zaposlenih. Ljudi s specifičnimi znanji, zaposljivimi samo v letalski stroki. Mehaniki in strokovno tehnično osebje, stevardese, kopiloti, snažilke in vsi ostali nepogrešljivi, za katere potniki sploh ne vemo, da so tam, a ne bi šlo brez njih!
Vabim tudi k ogledu Odlazkovega Instagrama s fotkami z neba.
To je vse res, a zakaj ne raziščejo, kam je poniknil denar, ki so si ga nagrebli nemški lastniki Adrije, ko so oddajali letala s posadkami tujim družbam! Kako je možno, da Adria ni oddala bilance za lani…