Revni, brez pretiranega teatra!
Sporočilo Romani Tomc o »pretiranem teatru« programa Botrstvo.
Pozdravljena, Romana Tomc, poslanka v evropskem parlamentu.
Ko danes poslušam radijske izpovedi prejemnikov pomoči iz humanitarnega programa Botrstvo, poslušam svojo zgodbo; spomin na čas, ko sem botrstvo pred Botrstvom živel sam. Brez pretiranega teatra.
V času, ko so vaši strankarski kolegi, propagandisti in ideologi ter politični mentorji poskrbeli za učinkovito razprodajo družbenega premoženja, so delavke in delavci (posledično) jokali, izgubljali službe, goltali antidepresive in cevosan ter napenjali štrike. Tudi v mojih Trbovljah, v moji ulici in pri nas doma.
V enem od prejšnjih zapisov sem o svoji zgodbi že poročal: »Revščina od znotraj zgleda drugače kot v statistiki. Bili smo družina z zaposlenim staršem, z otroškim dodatkom in streho nad glavo. Kot mnogi. A bili so dnevi, ko mi je mama iz službe prinesla v robec zavit kos kruha z rezino postane pariške salame. V tistih dneh je jedel samo eden od naju.« Nič pretirano teatralnega.
Sreča v nesreči: sestavljanka naštetega me je sunkovito podala na pot družbenega aktivizma. Podžgan z ošiljenim, najbolj notranjim odporom do družbene neenakosti sem pač moral nekaj narediti! In sestavljanka naštetega me je preko mnogih front pahnila v kandidaturo za poslanca v Državnem zboru in hrani moj aktivizem tudi znotraj parlamentarnih zidov.
Vaša resničnost nima niti ene stičiščne točke z resničnostjo vsaj 268.000 ljudi, ki v Sloveniji živijo pod pragom revščine.
A bolj kot lastna otroška izkušnja boli ugotovitev, da je z revščino med otroki v Sloveniji vse slabše. Že takrat, pred tridesetimi leti, je bilo za nas ponižujoče, boleče in nevzdržno, a se odtlej stvari kotalijo le navzdol. Koliko otrok danes grizlja kos postane pariške salame?
S tvitom ste se odzvali na poročanje prostovoljke iz programa Botrstvo, v katerem pravi:” Letos prvič opažam, da otroci ob prihodu v očeh nimajo upanja. In zelo so lačni, prenajedajo se s kruhom in v torbe spravljajo namaze za svojo družino.” V odzivu pravite, da se: »…težko zgodi, da bi otroci v Sloveniji stradali zaradi revščine. Ne pokvarite sicer dobre ideje s pretiranim teatrom.«
Evropska poslanka Romana Tomc, nič, o čemer poroča Botrstvo ni zlagano, pretirano ali, kot pravite sami, teater. Revščina od znotraj izgleda drugače kot v statistiki, ki vam jo servirajo strokovni sodelavci, ki jih zaposluje stranka in so vajeni strankarske interpretacije. Izjava, kot je ta, priča le o enem: vaša resničnost nima niti ene stičiščne točke z resničnostjo vsaj 268.000 ljudi, ki v Sloveniji živijo pod pragom revščine. Še enkrat: 268.000 tisoč. Med njimi 40.000 otrok.
Danes, ko sem tudi sam varno odet v luksuz poslanskega statusa in plače, vidim, kako hitro lahko človeku zdrkne po spolzkem terenu napuha, v brezno ne-stika z resničnostjo življenja vseh ostalih. Vabila, tajnice, dogodki za povabljene, zastonj parkirišča, zavidljiva plača, lobistični sestanki, VIP prijatelji, množice sledilcev na družbenih omrežjih, pohvale, podpora, moč, ki jo nosijo vaše odločitve …. so sladke motnje pred resničnostjo življenja vseh ostalih ljudi in dejanski – bom kar z vašim izborom besed – pretirani teater! Človek se mora kar zavestno držati nad vodo!
O vaših motivih za vstop v ta svet ne bom sodil. Naj ostane med vami in zrcalom. A nekaj je jasno: na spolzkem terenu vam je zdrknilo in zdaj ste v breznu.
No, upanje umre zadnje in še je čas, da uvidite, da se skobacate ven. Imam idejo.
Najbolj pomaga, ko v blato družbenega dna zabredeš kar s svojimi bosimi nogami. Preverjeno na lastni koži! Hvala bogu, da v organizacijah, ki pomagajo najšibkejšim, z odprtimi rokami sprejemajo prostovoljce! Ne morete si zamisliti, kako duhovna in izpolnjujoča je izkušnja nesebične pomoči šibkemu sočloveku? (Brez plačila, brez foto terminov, brez tvitov.) V njeni katarzi se vsi človekovi navidezni karierni, finančni in družbeni dosežki v trenutku skrčijo na velikost svoje dejanske nepomembnosti. Saj veste, zadnja srajca v resnici nima žepov.
Predlagam, da se sami preizkusite kot prostovoljka.
Zavedam se, da je vaš urnik napet, da ste razpeti med Brusljem, Strasbourgom in domovino, med odgovornim delom in družino, a vas toplo vabim, da nekaj časa le najdete za resničnost, stran od teatra. Domovina, katere interese največkrat zagovarjate, smo ljudje, program Botrstvo pa predano vodijo dobri ljudje! Izročilo celo pravi, da so nove prostovoljke tam vedno dobrodošle. Predlagam, da se sami preizkusite kot prostovoljka. Ko boste pripravljeni, vas z veseljem osebno povežem z njimi.
Srečno,
Primož, prostovoljec
ps. Lahko pa, za začetek, strankarskim kolegom namignete, da tistih 780 milijonov evrov, ki jih želijo vreči v nakup orožja za Nato pakt, uporabijo rajši za – recimo – kakšen konkreten ukrep za odpravo revščine. Ideja, pač. In stvar prioritet.
Prebrala večkrat, ampak jaz botrstvo podpiram in žalostnim zgodbam verjamem.Razmisljam, kako tole spraviti do dolgoletne evropske poslanke, še bolj pa, kaj narediti, da ni se ti ljudje vsaj malo zamislili. Tebi prostovljec pa hvala, že razmišljanje da človeku vero, da še ni vse povoženo….
Lijana, besedilo sem posredoval tudi poslanki. 🙂
lp Primož
Vse cestitke za napisano in podpiram predlog, da se namesto 780 mio za nakup orozja porabi bolj pametno. Morda pa samo delcek tega denarja, vsaj 10 %, pa ze to bi za najrevnejse pomenilo ogromno denarja!
Kaj bi dala , da bi gospa Tomc zbrala ta pogum in se soocila s svojom pirjem politicnega puha in lakoto alovenskih otrok….pa se to …zelo se t f udijo uniciti zemljo na kateri zraste kruh lacnim…
Obvezno branje za vse “varno odetr v luksuz poslanskega statusa in plače” !! Hvala, Primož.
Hvala.
Primož, si eden redkih, če ne edini, ki si upa na glas povedati o privilegiranosti naših poslancev. Kapo dol, bi rekel Srečko izpod Šmarne gore. Botrstvo, biti del te družine, pa četudi se odrečeš samo recimo 2% mesečnega družinskega proračuna, ko se ti zdi, da z zneskom, ki ga lahko pustimo za eno kosilo za dva v oštariji pač ne moremo ravno veliko pomagati. In ko ti posredujejo pismo otroka kateremu si boter, njegov izraz hvaležnosti, veselja sreče za teh nekaj fičnikov, ki tebi ne pomenijo vprašanje eksistence, njemu pa so mogoče pot do vključenosti v družbo, vero v prihodnost…
Romani pa samo predlog: če že nimate časa za prostovoljstvo, saj vam delo med Ljubljano in Brusljem verjetno vzame preveč časa, se odpovejte v korist Botrstva 0,5% svoje evroposlanske plače in zagotavljam vam, da boste narisali vsaj en nov nasmeh na otroškem obrazu.
Domov se vozim ravno v času, ko na Valu 202 predvajajo “oglas” za program Botrstva. Vedno sem pretresen, no tale zgodba (https://val202.rtvslo.si/2013/04/botrstvo-emina-zgodba/) se me je dotaknila do te mere, https://val202.rtvslo.si/2013/04/botrstvo-emina-zgodba/ sem moral prekiniti vožnjo in se pred nadaljevanjem umiriti.
Ps, zgodba se je sicer po pol leta razpletla srečno, vendar ne po zaslugi države ampak dobrih ljudi.
https://val202.rtvslo.si/2013/11/botrstvo-emina-zgodba-2/
Bravo bravoo bravo za vse napisano. Moj poklon!!
Hvala.
Spoštovani tovariš Sitar. Moj iskreni poklon za zapis in vaše delovanje, kot prostovoljec in poslanec. Kako velik človek moraš biti (to isto je veljalo za moj odziv Juretu Poglajenu ob njegovem odzivu na medijski linč), da na tako nizkoten twit poslanke odgovorite na tako dostojanstven in spoštljiv način. Ampak res je, z zgledom se največ doseže. S ponosom lahko nosite Rdečo Zvezdo. Vse dobro vam želim, Bojan Žvižej
Iz višine bruseljskega blišča bi takšnih “drobtinic” najraje ne videli.. a kako že pravi Kreslin : od višine se zvrti… in padec je lahko zelo trd.!
Bravo, g. Primož. Tudi jaz sem Botra in če kdo v Sloveniji naredi kaj za na rob odrinjene, je to ZPMS z ga. Anito Ogulin. Hvala idejni avtorici projekta Botrstvo, gospe Mileni in vsem prostovoljcem.
Sodeloval sem z ljudmi, ki vodijo program Botrstvo in spoznal otroke iz teh družin. To me je motiviralo, da naredim film Družinica. Izbral sem eno od najmanj bolečih zgodb. Spodaj je link, prosim, da ga posredujete Romani Tomc.
THE BASICS OF KILLING / DRUŽINICA
Link: https://vimeo.com/208717156
Password: Druzinica_March17
Jan, to je izvrstna ideja. I got this. 🙂
Vodja ali zastopnik “ljudi” jetisti,ki z vzgledom ljudi hrabri in vleče naprej, ostali so samo povzpetni egocentrični napihnjenci, ki ji je blebetanje zaslužek davkoplačevalcev.
Država je vredna imena,če nima revšcine,ne pa koliko milijonarjev je v njej . “Amercandream.”
Koliko sestradanih psov vidite po cestah?
Davek na pasji luksuz i denar za revščino. Oboroževalne tekme služijo samo elitam bogatunov.Egoizem in rasizem ,” v celofan zavit” .
Bravo Primož…za vaš članek, za katerega smatram, da bi ga lahko dobili in si ga prebrali skoraj vsi politiki, člani parlamenta in še mnogi ljudje v naši preljubi Sloveniji. Hvala Primož v imenu vseh enako mislečih.
Bolano levičarsko nakladanje. Verjamem, da si bil kot otrok lačen, saj se zaradi lakote lahko omrači um.
Kakšen SDS bolnil si ti, Darko!
“Zavedni” Slovemec po Janševih merilih !
Ja ne morem, da nebi povedal.
Politiki imajo svojo perspektivo, ki ne seže niti ven iz elitne ulice v kateri prebivajo, enako j ez njih večino glede intelekta. Ko smo vodil KC Postojna v času žleda in smo občanom delili hrano, torej pakete hrane za domov, je bilo zelo poučno za vse prostovoljce. Celo tako zelo, da sem s točk kjer smo delili hrano umaknil domačine, ker je bila izkušnja z revščino za mnoge prostovoljce prezahtevna. Da ne rečem travmatična. Prejemniki so pa na ta način vsaj nekoliko ohranili dostojanstvo.
Ko je 12 letnik prišel po paket in sem mu ponudil še par konzerv paštete in rib, na katere je z iskrivimi očmi položil pogled mi je odgovoril:
“Če to domov prinesem bom tepen, ker bo fotr mislili, da sem jih ukradel!” … toliko
Otroci so primorani krasti hrano. PIKA., Tako boga družba smo in to na račun v mehurčkih živečih politikov. Saj se spomnite, tudi Borut Pahor s tremi tisočaki komaj uštuka konec s koncem, pa ima že vse.
Glede izrabe botrstva v propagandne namene pa ja fakoff. ….. Ni mi všeč sploh. Ni mi všeč, da se omenja kdo je donator meseca, .., če češ dat 5000 jih dej, ne rabiš, da te valjajo po medijih (EPP). Če si resničen đek, pol licitiri do onemoglosti, a svoj denar, ne denar od korporacij, ki zasužnjujejo in živijo na račun poceni delovne sile = revščine in je pol EPP spet.
Torej, če imajo lahko EPP multinacionalke, ali podjetja, ki so svoj dobiček skovala na plečih revežev, NAJ IMA EPP ŠE REVŠČINA! Buštvu, bwgu. Res.
Je pa res da je način mogoče za koga moteč, ma je že prav tako. Naj bo, zelo moteč naj bo! Moti naj revščina in ne način.
BOTRI in OBTRSTVO, nadaljujmo z dobrim delom.
Prava akcija na pravem mestu. Hvala Primož!
Kaj še dodati? Ni besed … Morda le: Hvala Vam, g. Primož, za te besede, napisane tudi v imenu nas, mnogih!
..tomčeva..
Gnus in beda..
..sekte..sds..
..tako malo razumevanja za sodržavljane..razen za
..sekto..kriminalcev..sds
Marš iz Bruslja..
..
Za to žensko ke škoda vsake besede, upam le ta bo sama doživela lakoto, da bo verjela, ds res obstaja.
Vse cestitke za napisano in podpiram predlog, da se namesto 780 mio za nakup orozja porabi bolj pametno. Morda pa samo delcek tega denarja, vsaj 10 %, pa ze to bi za najrevnejse pomenilo ogromno denarja!
Čestitam za zapisano!
Kdor ni nikoli delal kot prostovoljec res težko sodi prostovoljca. Velja da je daleč od oči daleč od srca. Mislim da ga.Tomčevi res primanjkuje bližine.
Dragi Primož, hvala za tale zapis. Upam le, da zdaj tudi vaša mama lepo živi in se zaveda, da je s postano pariško vzgojila bolj plemenitega človeka, kot so ga mnoge mame s srebrno žlico v ustih. ❤️
Ni kaj dodati Primož. Ko gledam in poslušam žalostne zgodbe teh obupanih ljudi, me preveva taka žalost in ne morem verjeti, da je v tem težkem času toliko gorja v veliko družinah. Gospa je verjetno globoko prepričana v svoj prav in v popolno nasprotje resničnega življenja. Prepričanje da so nekateri vredni več in da teh družin NI je še kako zmotno in hvala vsem prostovoljcem, ki te žalostne zgodbe spreminjate v lepše in da staršem in otrokom polepšate življenje. Iz srca vam hvala,
Ni kaj dodati Primož. Ko gledam in poslušam žalostne zgodbe teh obupanih ljudi, me preveva taka žalost in ne morem verjeti, da je v tem težkem času toliko gorja v veliko družinah. Gospa je verjetno globoko prepričana v svoj prav in v popolno nasprotje resničnega življenja. Prepričanje da so nekateri vredni več in da teh družin NI je še kako zmotno in hvala vsem prostovoljcem, ki te žalostne zgodbe spreminjate v lepše in da staršem in otrokom polepšate življenje. Iz srca vam hvala,
Še tako draga kozmetična obdelava obličja poslanke ne zakrije značaja.