Že dopoldne smo v izjavi za javnost jasno povedali, da takšnim fašističnim ukrepom odločno nasprotujemo. Retorika italijanske in slovenske desnice sta si na las podobni. Razlika je le v tem, da si je slovenska desnica, takrat s Cerarjem v rokavu, svojo žico že zrihtala, italijanska pa zanjo še navija. »Situacija je nevarno podobna tisti v začetku prejšnjega stoletja in poglejte, kako se je takrat končalo!« sem zaključil. Žica ni nikoli rešitev.
Primorci z obeh strani tistega, kar je bila nekoč meja, so pripravili vrsto protestov proti napovedanim fašističnim ukrepom. Udeležil sem se novogoriškega na Trgu Evrope, na katerem se je zbralo približno 500 aktivistov in kjer je v imenu Levice zbrane nagovoril star hardkoraševski tovariš in vodja tamkajšnjega levičarskega gibanja Marko Rusjan.
Izvrstna ideja je bil zid iz kartonastih škatel, ki so ga med protestom udeleženci obredno, z veliko vnemo podrli in poteptali. Postavljanje zidov je, kot je opozoril napis na imro meji, pizdarija.
Škoda le, da se vedno najde kakšno gnilo jabolko. Kakopak sem tudi sam opazil celico lokalnih pocukranih esdejevcev. Srajčke in to. Res jih ne razumem. Enkrat so za žico pri Hrvatih, potem spet proti, cel čas pa v vladi, ki ne stori ničesar. Še dobro, da so na teh stvareh kamere samo na začetku, saj ko so s protesta odšli televizijci, so pobrali pete tudi esdejevci in protest je šel nemoteno naprej.
Čestitam organizatorjem, uspešen protest in jasno sporočilo novodobnim fašistom, da smo ljudje še vedno uglašeni na tovarištvo in sodelovanje. Nič več meja!
(foto: Nika Zuljan, David Verlič, Tomaž Semenič)