Proti baterijski reji živali
Baterijska reja živali ni prav, na kar aktivisti za pravice živali opozarjamo že desetletja, na srečo pa so se prebudile tudi institucije EU.
Na ministrico za kmetijstvo dr. Aleksandro Pivec sem naslovil poslansko vprašanje o baterijski reji perutnine v Sloveniji ter kdaj in na kakšen način se lahko nadejamo prepovedi le-te?
Pripenjam celotno besedilo vprašanja, ministrstvo pa bo odgovorilo v roku 30 dni od časa prijave.
Zaradi vse večjih pritiskov skupin, ki se zavzemajo za pravice živali, je bila Evropska unija že leta 1994 prisiljena uvesti določene standarde na področju baterijske reje. Direktiva Sveta 1999/74/ES z dne 19. julija 1999 o minimalnih standardih za zaščito kokoši nesnic je določila, da morajo imeti v Evropski uniji od 1. januarja 2003 naprej vse kokoši v kletkah na voljo vsaj 550 cm2, korito s hrano za neovirano uporabo, katerega dolžina mora biti vsaj 10 cm na kokoš, višino kletke na najmanj 40 cm na najmanj 65 odstotkih kletke in ne manj kot 35 cm na katerikoli drugi točki. Takšen sistem baterijske reje v državah članicah je bil dovoljen do 1. januarja 2012, ko so vse države članice morale preiti na sistem t.i. izpopolnjene reje, oziroma reje v »obogatenih« kletkah. Določbe Direktive 1999/74/ES v naš pravni red prenaša Pravilnik o zaščiti rejnih živali (Uradni list RS, št. 51/10 in 70/10).
Izpopolnjena baterijska reja, oziroma reja v t.i. »obogatenih« kletkah se pogosto prikazuje kot popolnoma human in kokošim prijazen način vzreje, ki je hkrati še stroškovno najbolj učinkovit in zato prijazen tudi do denarnic potrošnikov. V resnici pa gre tu zgolj za kozmetične popravke klasične baterijske reje, ki kokošim še vedno ne zagotavlja dovolj prostora za normalno zadovoljevanje svojih fizioloških in etoloških potreb.
Na evropski ravni bo do septembra 2019 potekala civilna kampanja Končajmo dobo kletk, katere cilj je zbrati milijon podpisov in z njimi pozvati Evropsko komisijo k prepovedi baterijske reje živali. Pobudi se pridružuje tudi Slovenija, kjer je peticija do aprila 2019 zbrala skoraj 14.000 podpisov. S problematiko je že seznanjeno tudi gospodarstvo. Nekateri večji slovenski trgovci (in tuji trgovci, z verigami v Sloveniji) s polic že umikajo jajca kokoši iz baterijske reje ali načrtujejo umik v naslednjih letih.
V zvezi s problematično baterijsko rejo kokoši nesnic Sloveniji in evropskimi pobudami sprašujem:
1. Kolikšen delež reje kokoši nesnic v Sloveniji predstavlja baterijska v primerjavi z drugimi oblikami reje. Prosim vas za podatke glede na števko obratov in glede na proizvodnjo za posamezne oblike reje (baterijsko, hlevsko, prosto in ekološko) v proporcih in absolutnih številkah?
2. Ali je ministrstvo seznanjeno z evropskimi iniciativami za prepoved baterijske reje perutnine?
3. Kakšno je uradno stališče Ministrstva za kmetijstvo in prehrano do prepovedi baterijske reje perutnine v Sloveniji?
4. Ali ministrstvo pripravlja načrte za prepoved baterijske reje perutnine v Sloveniji? Če da, v kakšni obliki bo ministrstvo zakonsko uredilo prepoved baterijske reje kokoši nesnic v Sloveniji, s kakšnimi alternativnimi metodami jo bo nadomestilo in v kakšnem časovnem obdobju?
Čakam odgovor. Razpletu lahko sledite tukaj.
___________________________________________________________________________________________
Vabim tudi k ogledu dokumentarnega filma Dominion, ki osvetli tudi problematiko nehumanosti baterijske reje živali. Za tiste z dobrim želodcem.
Related Stories
