Mednarodni dan starejših. Akcija namesto čestitk!

Prvega oktobra obeležujemo dan starejših. Starejše, ki so ustvarili blaginjo te družbe, tako pokojninski sistem kot socialna država puščata na cedilu.

 

Skupnost starejših je tista, ki družbi zagotavlja modrost, izkušnje, veščine in znanje, zgodovinski spomin. Podstat za razvoj, v bistvu! Družba, ki prispevka in vloge starejših ne ceni, je v svoji adolescentni brezbrižnosti obsojena na propad.

Spoznanje današnjega dne, ki bi lahko bil prazničen, je bolj grenko. Kapitalistični družbeni ustroj je starca, ki ne more več prispevati v ustvarjanju lastnikovega kapitala, izrinil na stran. Če je družba na naših tleh še pred desetletiji razumela moč in daljnosežnost solidarnostne skrbi za starejše, se zgodba danes piše popolnoma drugače.

Kapitalistični družbeni ustroj je starca, ki ne more več prispevati v ustvarjanju lastnikovega kapitala, izrinil na stran.

Brez domov za starejše

Mlada država ni starejšim zagotovila nobenega doma že 14 let. Na današnji dan na posteljo v domu čaka več kot 12.000 prosilk in prosilcev. Zanje morajo skrbeti svojci. Tisti, ki so do postelje v domu le prišli, so v tem nehvaležnem virusnem času odrezani od sveta. Zaradi neustreznih in neučinkovitih vladnih ukrepov so mnogi natrpani v rdeče in sive cone, ki stanje v domovih le slabšajo. Okuženi in oboleli čakajo v domovih, njihovi zdravi sostanovalci pa zaradi izrednega stanja znotraj domov tudi čakajo. Na dostojno oskrbo in nego. Da domovi sami ne zmorejo več tako, najbolj glasno opozarjamo v Skupnosti socialnih zavodov in v Levici.

Družba, ki prispevka in vloge starejših ne ceni, je v svoji adolescentni brezbrižnosti obsojena na propad.

Najbolj revne so starejše ženske

Najbolj pereč izziv pa je gotovo revščina med starejšimi. V Sloveniji več kot 90 tisoč upokojencev živi pod pragom tveganja revščine. Starejše samske ženske so najbolj socialno ogrožena med vsemi skupinami. Z revščino se spopada kar vsaka peta ženska, starejša od 59 let. Vsa ta beda in revščina je posledica napačnih političnih prioritet in popolne odpovedi solidarnosti do ljudi, ki so ustvarili bogastvo te družbe.

V Sloveniji več kot 90 tisoč upokojencev živi pod pragom tveganja revščine.

Na moje poslansko vprašanje o revščini med upokojenci, je vlada julija odgovorila, da kar 134.218 upokojencev za 40 let dela prejema pokojnino, ki je nižja od 600 evrov. Pobude Levice, ki bi najbolj koristile prav starejšim ogroženim, so v Državnem zboru tradicionalno preglasovane. Denimo naša nenehna zahteva po dvigu najnižjih pokojnin nad prag tveganja revščine. Ali pa tista, s katero bi od uskladitve pokojnin vsak upokojenec dobil 39 evrov mesečno – ne pa tisti z višjimi pokojninami več in tisti z nižjimi manj. Ali pa prihranek položnice v višini 35 evrov mesečno, ki bi ga upokojenci dočakali ob ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Na cedilu

Vse to pomeni, da sta starejše, ki so ustvarili blaginjo te družbe, tako pokojninski sistem kot socialna država pustila na cedilu.
Zato! Danes je bolj kot čestitke, dobre želje in rože potrebna odločna akcija za zaščito pravic in dostojanstva naših najstarejših! Dokler bo Levica v parlamentu, bo to ena naših osrednjih zahtev.

Less talk more rock!

Vsi skupaj pa se lahko pridružimo prostovoljski ekipi v lokalnem domu za starejše, postanemo aktivisti v programih medgeneracijskega sodelovanja, se pridružimo lokalnemu društvu upokojencev, prispevamo v program Humanitarček… ali pa pomagamo babici čez cesto!


O moji osebni izkušnji prostovoljnega dela v Domu starejših v Hrastniku lahko preberete tukaj.

Dodaj odgovor