Dogodki, Počivalšek in kako naprej?
Koronakriza je od vseh najbolj udarila po prirediteljih dogodkov.
Glasbeniki, organizatorji, igralci, tehnika… so bili primorani svoje delo postaviti na stran prvi in bodo zadnji z normalno zagnanim delovnim kolesjem. Od marca do danes so se povezali v nekaj iniciativ in društev. Najprej, da si pomagajo (preživeti) in predvsem, da odločevalce opozorijo na nevzdržne razmere, v katere so potisnjeni tako podjetja kot v njih zaposleni (ali ob njih samozaposleni) delavci.
Konkretnih rešitev odtlej ni bilo. Kulturno, gospodarsko in socialno ministrstvo si podajajo odgovornost za reševanje gospodarske panoge in socialnih stisk prirediteljev, jaz pa zdaj že tretjič opozarjam gospodarskega ministra, naj panogo obravnava z vsemi njenimi posebnostmi. Posebej, ker je posebna!
Na redni seji Državnega zbora sem Zdravku Počivalšku tako zastavil poslansko vprašanje o preživetju prireditvene panoge in vabim k branju spodnjega dobesednega prepisa najine izmenjave. Težav je ogromno in v omejenem času, ki ga ima poslanec za postavljanje vprašanja, seveda nisem uspel osvetliti vsega, sem pa zato druge poslance Državnega zbora prosil, da izglasujejo vsaj novo priložnost za parlamentarno razpravo o preživetju prireditvenega sektorja. Torej točko seje, na kateri bi lahko v večurni razpravi izmenjali vse ideje, poročali o dejanskih težavah in skupaj iskali rešitve.
Neuspešno. Od 90 poslancev nas je samo 17 menilo, da je takšna razprava smiselna. Škoda.
MAGNETOGRAM / DOBESEDNI PREPIS:
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE:
Nadaljujemo. Primož Siter ima besedo. Postavil bo vprašanje ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo, gospodu Zdravku Počivalšku. Izvolite, gospod poslanec.
PRIMOŽ SITER (PS Levica):
Hvala za besedo. Kolegice in kolegi, minister! Pozdravljeni! Od prvega začetka oziroma od prvega zaprtja družbe zaradi preprečevanja širjenja okužbe s Covid-19 do danes je od vseh gospodarskih panog bržkone najbolj prizadeta ravno uprizoritvena. Podjetja, ki se ukvarjajo z uprizoritveno dejavnostjo in, zelo pomembno, z njimi povezani mnogi samozaposleni, so s protikoronskim ukrepom prepovedi javnega zbiranja prvi ustavili svoje dejavnosti. Sedaj v tem času, ko je panoga zaprta poročajo tudi o 98 % izgubi, sploh priložnosti za opravljanje dejavnosti in bodo bržkone zadnji, ki bodo svoje kolesje lahko zagnali. S podjetji, ki izvajajo uprizoritveno dejavnost, to je pa naslednji križ pri tej zgodbi, pa najbrž sodeluje tudi največji delež samozaposlenih ali drugače prekarno zaposlenih delavcev. Kolaps sektorja se je tako v njihovem primeru zelo brezsramno prevaja v neposredno grožnjo njihovem socialnem položaju, preživetju, ponoven zagon delovnega procesa pa je popolnoma odvisen od teh uprizoritvenih podjetij s katerimi sodelujejo. Panoga je pa še vedno in cel čas na kolenih. Po nekih najbolj optimističnih napovedih epidemiološke stroke bi javne prireditve in z njimi vštric uprizoritveni sektor lahko znova zaživele, pa to je sedaj res zelo optimistična napoved, normalno zaživele poleti 2021, to je optimistična napoved, realna je lahko še slabša in se ta tišina v uprizoritvenem sektorju podaljša še naprej.
Zato v zvezi s tem zatečenim stanjem minister vas sprašujem, najprej s katerimi ukrepi je MGRT doslej zagotovilo preživetje v uprizoritveni dejavnosti oziroma blažitev posledic pri podjetjih v uprizoritvenem sektorju, kako zdaj, ko lahko gledate za devet mesecev nazaj ocenjujete uspešnost ukrepov katerikoli so že bili? Drugič, isto vprašanje za naprej, s katerimi ukrepi bo ministrstvo zagotavljalo preživetje podjetij in panoge uprizoritvene dejavnosti v prihodnje glede na predvideno epidemiološko sliko. In vprašanje o samozaposlenih, / znak za konec razprave/ ki so pravno formalno tudi nekako podjetja in zato pašejo tudi pod vaš dežnik. S katerimi ukrepi je MGRT doslej zagotovilo preživetje samozaposlenim v uprizoritvenim sektorju in s katerimi ukrepi bo ministrstvo zagotavljalo preživetje teh samozaposlenih v uprizoritvenih dejavnostih v prihodnje glede torej na predvideno epidemiološko sliko. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa tudi vam. Gospod minister, izvolite.
ZDRAVKO POČIVALŠEK: Ja, spoštovana predsedujoča, spoštovani gospod poslanec Primož Siter, spoštovani Državni zbor. Hvala za vprašanje.
Do sedaj sprejeti interventni zakoni so bili usmerjeni predvsem, na splošno govorim, ne samo za to vrsto industrije, ohranitev delovnih mest in zagotavljanje likvidnosti gospodarstva. Ključni ukrep za ohranitev delovnih mest je bil na tem področju subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, povračila nadomestila za čakanje na delo, za samozaposlene izredna pomoč v obliki univerzalnega mesečnega temeljnega dohodka. Ta zadeva se nanaša in smo posebej naredili za tiste samozaposlene, ki niso zajeti v inštrumentu čakanja na delo. Ta inštrument traja in ga ima vlada možnost podaljšati in bomo to tudi naredili, če bo potrebno do poletja naslednjega leta. Za zagotavljanje likvidnosti, pa so bila omogočena državna poroštva SID banke za kredite, možnost odloka davkov in odplačila kreditov ter brezobrestni likvidnostni krediti iz slovenskega podjetniškega sklada in slovenskega regionalnega razvojnega sklada iz Ribnice. V šestem protikoronskem paketu, ki je bil sprejet konec novembra 2020 pa je bilo omogočeno tudi delno kritje fiksnih stroškov. Kombinacija vseh teh ukrepov, ki so primerljivi z ukrepi po drugih državah članicah Evropske unije omogočajo preživetje podjetij ter ohranitev delovnih mest. PKP7, zadevamo se da je še vedno kje kakšna črna lisa oziroma da je kdo izpadel.
V pripravi je ta sedmi paket, katerega glavni cilj je omiliti in zmanjšati posledice epidemije na področjih gospodarstva, dela in delovnih razmerij iz socialnega varstva ter zdravstvenega varstva. Osnutek predloga zakona je minuli vikend obravnaval tudi ekonomsko socialni svet. Predviden je sprejem do konca leta 2020. Z vidika pomoči dejavnosti industrije srečanja, pa je v osnutku predloga tega zakona predvidena sprememba oziroma dopolnitev za dejavnosti, ki so jim upadli prihodki od prodaje in to za več kot 70 %. To se nanaša, če prevedem na dejavnosti, ki so bile zaprte in v tej industriji srečaj je to podobno kot v ne vem, če rečem v gostinstvu, turizem enako. Takšen visok upad prihodkov imajo, se pravi še enkrat dejavnosti, ki jim je bil z odlokom prepovedano delo oziroma ponujanje blaga in storitev potrošnikom, se pravi turizem, gostinstvo, industrija srečanj, trgovina, v enih delih. S predlagano spremembo se določa, da je višina nekritih fiksnih stroškov do dva tisoč evrov mesečno na zaposlenega ali na samozaposlenega oziroma družbenika, delničarja, ustanovitelja zadruge ali zavoda v upravičenem obdobju, torej zadnji kvartal 2020. Kot zaposleni se štejejo tako zaposleni s pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas in zaposleni za določen čas. Se pravi opravljamo sedaj v novem zakonu termin zaposleni. Ne ločujemo tega, ampak ugotavljamo samo povprečno število zaposlenih. Prav ta ukrep je še posebej namenjen z vaše strani omenjenemu področju, saj gre za del gospodarstva, ki je poleg turizma in gostinstva najbolj prizadet, tako kot ste povedali. Še naprej si bomo prizadevali, da pripravimo prilagojene ukrepe za posamezne dele gospodarstva, predvsem pa tudi, da zagotovimo čimprejšnji zagon dejavnosti za vse sfere na ustrezen in varen način.
Hvala.
PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. Primož Siter ima besedo za dopolnitev vprašanja. Izvolite.
PRIMOŽ SITER (PS Levica): Hvala lepa.
Moram vas, minister, v bistvu dopolniti. To ni panoga, ki je izgubila največ, to je v bistvu panoga, ki je izgubila vse, in to je tudi glavna karakteristika tega uprizoritvenega sektorja oziroma industrije srečanj, kot ji sami rečete. Za razliko od večine drugih dejavnosti je ta popolnoma na kolenih. In v tem času so se, se pravi v teh zadnjih osmih, devetih mesecih so se na ministrstvo obrnili tako predstavniki podjetij, ki delujejo znotraj tega sektorja, kot tudi samozaposleni in so klicali po takšni ali drugačni pozornosti in pomočeh. Najbolj zaskrbljujoče je seveda stanje samozaposlenih, ki so, da rečem, na dnu te prehranjevalne verige. Tehnično so to podjetja. Od pomladi so bili izključeni iz PKP paketov, za jesen pa izenačeni z drugimi branžami, ki niso utrpele toliko škode. Tako, da moje vprašanje je, če dejansko razumete specifiko te panoge in problematiko tega, da se vseeno enači samozaposlene v tej panogi s samozaposlenimi v drugih panogah, ki niso toliko utrpele in pomembnost tega, da se jih dejansko obravnava posebej, z vsemi značilnostmi in dejstvom, da je torej ta panoga v celoti na kolenih, v celoti ugasnila, da so to ljudje, ki so v celoti na cesti, da so to podjetja, ki so v celoti na kolenih, ker je, dvomim, da redkokatero podjetje v tej branži ali pa posamezni samozaposleni imel, da rečem toliko na računu, da lahko celo leto ali pa leto in pol te krize preživi brez posebnih dodatnih pretresov. Hvala.
PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. Gospod minister, imate besedo za odgovor. Izvolite.
ZDRAVKO POČIVALŠEK: Hvala.
Glejte, nekaj panog je, ki so popolnoma zaprta, in ta panoga je ena od njih. Kakorkoli temu rečemo, je situacija težka. Če ne smeš delati, ne moreš ničesar pridobiti. Vendar smo za to panogo, ki pa ni sestavljena samo iz samozaposlenih, to se morava oba strinjati, se pravi gre v tej industriji srečanj tudi za podjetja, ki imajo več zaposlenih, ampak so najbolj prizadeti spet zato, ker so najbolj ranljivi ti, ki so samozaposleni. In ta ukrep univerzalnega temeljnega dohodka pokriva to zgodbo socialne varnosti. Traja do konca letošnjega leta in vlada ga ima možnost podaljšati za 6 mesecev. To bomo tudi naredili. Se pravi, da krijemo hrbet in omogočamo preživetje samozaposlenim.
Je pa v PKP7 še nekaj idej, ki jih želimo narediti, za to, da, ne gre se zdaj samo za to, da panogi omogočimo preživetje, mi moramo ustvariti pogoje, da bomo že v tem vmesnem času panogi omogočili, da bo začela aktivno tudi izvajati svojo dejavnost. Ena od idej je sofinanciranje hitrih covid testov, da se ta dejavnost lahko na nek drugačen način tudi izvaja. Zdaj povedati moram še, da smo tukaj posebno aktivni in sodelujemo z vsemi deležniki iz področja preko Sveta za turizem, v katerem je tudi predstavnik industrije srečanj. In tukaj skupaj iščemo rešitve zato, ker so inovativni, ker iščejo možnost, na kakšen način bi v teh oteženih pogojih delali. In na tej strani bo s strani države definitivno pomoč, da zagotovimo sredstva za to, da se bodo aktivnosti, ki se bodo izvajale, izvajale na varen način.
In v vsakem primeru lahko rečem to, da bomo nadaljevali s tem varovanjem delovnih mest v tej panogi ob tem, da bomo iskali tudi rešitve za pomoč podjetjem in tudi samozaposlenim. Ampak še enkrat, gremo po vrsti. Imamo samozaposlene / opozorilni znak za konec razprave/, espeje, imamo espeje, ki imajo več zaposlenih, imama mala, srednja in pa tudi malo večjih podjetij, ki pa imajo mešano zgodbo dejavnosti in ena od teh je v tem delu. Jaz sam sem se večkrat srečal s predstavniki industrije srečanj, ne rečem, da smo rešili vseh problemov, ampak lahko pa zagotovim, da smo naredili vse, da bo ta panoga vsaj preživela in tako bo tudi v bodoče / opozorilni znak za konec razprave/ Še naprej jih bomo poslušali in poskušali sugestije upoštevati v ukrepih, ki jih pripravljamo. Najlepša hvala.
PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. Kolega Siter imate besedo za postopkovni predlog.
Izvolite.
PRIMOŽ SITER (PS Levica): Hvala lepa. Jaz bom seveda Državni zbor prosil, da opravi razširjeno razpravo na to temo in utemeljim zakaj.
Prireditvena panoga kot sem že rekel je ključni in kot se bržkone oba strinjava, minister, ključni del slovenskega gospodarstva je pomemben dejavnik tako v turizmu kot ima svoj izjemen prispevek v kulturi. Tukaj govorim od majhnih, lokalnih prireditev pa do nekih največjih svetovnih festivalov, slišim, da ste minister celo sami MetalDays v Tolminu obiskali. Recimo ena taka prireditev, ki živi celotno regijo. Pa od majhnih gasilskih veselic v neki vasi, pa do nekih avantgardnih umetniških performansov, vse to pokriva ta uprizoritveni sektor in ta panoga je na kolenih, izvajalci, tehnično osebje, podjetniki, ki stvari organizirajo, skratka panoga je v kolapsu, ravno zaradi te specifike, ker tako zaposleni, samozaposleni in podjetniki poročajo o 90 plus procentov upada dejavnosti in prihodkov. Dodatni udarec tukaj pa je tudi dejstvo, da je ta panoga prekomerno ali pa bolj kot katerakoli druga prekarizirana, v njej je malo, nekaj ste rekli, da ja, ampak vseeno malo število proporcionalno zaposlenih ljudi, ki bi jih skozi krizo reševalo recimo nadomestilo za čakanje na delo ali pa neki drugi ukrepi iz tega naslova. Tukaj so glasbeniki, igralci, tonski tehniki, lučkarji, producenti, podjetniki, ki to organizirajo in tako naprej in tako naprej, vsi v bistvu štejejo drobiž za preživetje, zalog je pa zmanjkalo in je kriza za njih v bistvu najdaljša.
Kot družba, kot država bomo potrebovali seveda jasno strategijo, kako specifično obravnavati to panogo, kako jim pomagati, ne samo preživeti zdaj te mesece, ko nimajo prihodkov, ampak kako se pobrati v času čim prej, mogoče že v času, ko se od epidemije šele poslavljamo, da ne bodo čakali čisto do konca. Moj poziv je, če je to PKP7 ali katerikoli drug ukrep, ki bi tukaj prišel tej panogi nasproti, takšne rešitve pozdravljam, ampak treba jih je slišati. Vem, da se in samozaposleni in ti podjetniki iz industrije srečanj obračajo na vas. Moj poziv je, da jih slišite, poziv Državnemu zboru pa, da na to temo opravi širšo razpravo in poskuša prispevati k rešitvi torej uprizoritvene dejavnosti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v četrtek, v okviru glasovanj.