Zelo slaba religija

Včeraj je svoj epilog tudi na sodišču doživela zgodba z majico Bad Religion.

Na januarski redni seji Državnega zbora sem bil zaradi svoje garderobe deležen precej kritik. Nadel sem si majico z logotipom skupine Bad religion in poleg kritik so priletele tudi grožnje.

Med drugim je konec tistega januarskega dne zaradi “užaljenih verskih čustev” nekdo zagrozil z rezanjem otroškega vratu.Prijavil sem ga kriminalistom. Za tem sem se dva meseca oziral čez ramo, tisočkrat preučil človekov Facebook profil in vsake pol ure preverjal, ali je z otrokoma vse v redu? Skratka, učbeniško spoznanje vseh razsežnosti  verskega čustvovanja z napačne strani meča.

Našli so ga in pozvali na sodišče. Na tej končni postaji sem kot žrtev in prijavitelj grožnje lahko izbiral, ali želim nadaljevati s pregonom (ga poslati za zapahe), se pogoditi v poravnavi (iztržiti nekaj odškodnine) ali se zadovoljiti z uradnim opravičilom? Iskreno, kako bi ga lahko tam in takrat s topo britvijo razrezal na tisoč tristo dvanajst kosov še preden bi prišel do vitalnih organov! V sekundnih intervalih bi mu celo noč predvajal Cannibal Corpse in s stroboskopom motil srčni ritem! Zmlel bi ga lahko!
V rezultatih dela, ki jih je ustvarjal tri desetletja, uživajo oni, ki so mu tri desetletja vladali.
Ni ga bilo težko premeriti. Možakar je bralec propagandnih trobil, pustil se je naščuvati, da sovraži in za vse obče krivi socialista ter nemo prenaša minimalno pokojnino. V rezultatih dela, ki jih je sešteval tri desetletja, zdaj uživajo tisti, ki so mu tri desetletja vladali. In ga ščuvali nad one z minimalno plačo, begunce, kolesarje, Ljubljančane in socialiste, samo da je gledal stran od njihovih lastnih nečednih poslov, kraj, prevar in uživanja v rezultatih njegovega dela. Ne zaradi anarhosocialistov, kalifornijskih punkerjev ali kogarkoli… prav zaradi njih je zdaj na robu preživetja in svoj gnev bljuva s klikanjem. Povedali so mu tudi, da je to vse, kar sme in česar je kot državljan zares vreden početi. Verjel jim je.
V sodni dvorani ta dan prava žrtev nisem bil jaz! Uvidel je, da politika, ki mu celo življenje iz ust krade hrano, v zameno vanje polaga kletvice, grožnje in laži. 
Posvetilo se mi je: v sodni dvorani ta dan prava žrtev v bistvu nisem bil jaz!  Prvič, ob svojih sivih laseh, je mož pri sebi premeril razsežnosti sovraštva, ki ga fašistoidna politika plodi. Pomislite, v omami naučene mržnje ga je zamikalo celo rezanje otroškega vratu! Uvidel je, da politika, ki mu vse življenje iz ust krade hrano, v zameno in zahvalo vanje polaga kletvice, grožnje in laži. Ustvarja svet, v katerem je hipno obglavljenje nasprotnikovega otroka postalo nekaj povsem normalnega. Hevreka, Neova rdeča tableta!

Sprejel sem skesano opravičilo. Prosim, no! Naj ga še sam kaznujem in pahnem globlje? Naj bom eden od njih, politikov, in kot oni revežu izpulim še poslednjo drobtino hrane in prostosti? Hvala lepa, gospodje, tisto je vaša religija in slaba je. Zelo slaba.

Odločil sem se za tovarištvo. Bržkone bi prav to storil tudi Jezus.

Dodaj odgovor